Zgodovina podjetja

• Začetki podjetja Elektrosignal Celje segajo v čas pred II. svetovno vojno, ko sta nastala  zasebno elektroinštalacijsko obrtno podjetje Anton Dobrotinšek in Elektroradio trgovina Karol Florjančič v Celju.
  
  
• Po osvoboditvi, leta 1946, je Anton Dobrotinšek prodal podjetje ljubljanski Elektrotehni, leta 1947 pa je bilo predano Mestnemu ljudskemu odboru Celje. Najprej se je podjetje imenovalo Elektroinštalacije in je bilo eno izmed mestnih, neke vrste komunalnih obrtnih podjetij. Poslovodja je bil Martin Cerar.
  
  
• Pomembne spremembe so se zgodile leta 1949. Elektroinštalacije so nekaj mesecev poslovale kot samostojno podjetje, poslovodja je bil Ferdo Zgomba, nato pa jih je prevzel mestni Servis uslužnostnih obratov. Po sklepu MLO Celje je tri četrtine podjetja prešlo h gradbenemu podjetju Beton, današnji Ingrad, v novem servisu pa je ostalo samo sedem delavcev. Poslovodja je bil Milan Mihelak. Nekaj časa je servis obstajal ob številnih drugih obrtnih podjetjih. 1. julija 1951 pa se je osamosvojil. Spet so nastale Elektroinštalacije. Poslovodja je postal Alojz Jagodič. To so rojstni dnevi današnjega Elektrosignala.

• K Elektroinštalacijam so pozneje priključili še podjetje Radioval, Radio-elektro servis ter skupino serviserjev Stanovanjskega podjetja. Dejavnost so širili. Poleg elektroinštalacijske in montažne dejavnosti so prevzeli servis za gospodinjske in RTV-aparate v petnajstih tovarnah. Popravljali so električne motorje, izvajali storitve za montažo RTV-anten in ozvočenja. Elektroinštalacijsko dejavnost so opravljali v celotni Jugoslaviji, veliko del so imeli na stanovanjskih zgradbah in javnih objektih.
  
  
• Leta 1951 je bilo v Elektrosignalu zaposlenih petnajst delavcev in dva učenca, leta 1976 pa sedemindevetdeset delavcev in štiriindvajset učencev.
  
  
• Delavski svet podjetja Elektroinštalacije je 25. 2. 1954 sklenil razširiti dejavnost obrata. Predlog je poslal Svetu za gospodarstvo in komunalo Mestnega ljudskega odbora v Celju. Obrat je dobival naročila za previjanje elektromotorjev, za popravila elektromotorskih avtomobilskih in drugih stikal, akumulatorjev in drugih specialnih naprav. Zato je  potreboval akumulatorsko polnilnico. Zaradi večjega delovnega obsega je poslovodja Milan Mihelak predlagal, naj ga zamenja Alojz Jagrič, ki je bil štipendist poverjeništva za obrt in industrijo pri Mestnem ljudskem odboru v Celju.
  
  
• Na 2. redni skupščini sestavljene organizacije združenega dela - SOZD ITC, 10. junija 1975, so sklenili, da se ji priključi tudi Elektrosignal. O tem so prej odločili delavci Elektrosignala na referendumu. Elektrosignal naj bi prevzel mesto nosilca elektrotehnične dejavnosti v ITC: elektromontažo, servisno dejavnost in proizvodnjo stikalnih omaric ter komandnih pultov za delavne organizacije ITC. To so bile Ferralit, KIG, Klima, Kovinotehna in Libela. Elektrosignal je takrat zaposloval petinsedemdeset delavcev.
  
  
• Leta 1976 je Elektrosignal posloval z naslednjimi enotami: Inštalacije (vodil jo je Bogo Krajšek), Servis (vodja je bil Ivan Doberšek) in Elektron (vodja Branko Žekar). Uprava pa je že pred nekaj leti ustanovila oddelek splošne službe in tehniško-komercialno službo, ki jo je prevzel Ivan Bratanič.
  
  
• Sekretar osnovne organizacije Zveze komunistov Dušan Hercog je leta 1976 na proslavi ob 25-letnici Elektrosignala govoril o srednjeročnem načrtu 1976 - 1980. Opozoril je na nujnost povečanja proizvodne zmogljivosti in oblikovanja sodobnega marketinga, ki bi upošteval "tehnični razvoj, raziskavo trga, reklamo, propagando ter odnose z javnostmi in distribucijo".

• Ob 25-letnici, julija 1976, so se člani kolektiva Elektrosignal odločili, da bo vsaka druga sobota v mesecu juliju dan Elektrosignala. Želeli so počastiti srebrni jubilej podjetja in obletnico rojstva Nikole Tesla. Slavnost je začel predsednik mladinske organizacije Dušan Vouk. Osrednji govornik je bil Dušan Hercog, sekretar ZK.
  
  
• 8. 4. 1977 so položili temeljni kamen za gradnjo novih poslovnih prostorov na Lavi. Za to nalogo so v kolektivu izbrali Dušana Hercoga, po delovnem stažu najstarejšega člana Elektrosignala.
  
  
• Julija 1977 je elektrotehniško podjetje Elektrosignal prejelo odločbo občinskega inšpektorata občine Celje, da lahko izvaja projektiranje vseh vrst elektroinštalacij in naprav jakega in šibkega toka, elektroenergetskih sistemov in naprav. Prav tako je lahko začelo opravljati vse vrste elektroinštalacij na napravah jakega toka do vključno 35 KV.
  
  
• Aprila 1981 je Elektrosignal praznoval 30-letnico. Kolektiv je zaposloval sto  devetindvajset delavcev, imel pa je tudi devetintrideset učencev. Razvoj podjetja so omogočili šele novi proizvodni prostori na Lavi.

• Leta 1991 se je z razpadom Jugoslavije občutno zmanjšal trg za prodajo storitev in izdelkov. Zato je bilo potrebno zmanjšati število zaposlenih in iskati nove trge v tujini. V letih po osamosvojitvi smo izvajali elektromontažna in elektroinstalacijska dela v Italiji, Nemčiji, Avstriji in Rusiji.
  
  
• 25. avgusta 1992 se je družbeno podjetje Elektrosignal  preoblikovalo in registriralo na sodišču v družbo z omejeno odgovornostjo v družbeni lastnini.
  
  
• Leta 1993 izide Zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij. Večina zaposlenih je vložila svoj državljanski certifikat za odkup deleža podjetja. Pridružili so se jim tudi nekateri bivši zaposleni. Začne se proces lastninskega preoblikovanja podjetja.
  
  
• 14. aprila 1998 je bilo podjetje Elektrosignal registrirano na Okrožnem sodišču v Celju v sodni register pod vl. številko 100018/00 kot družba z omejeno odgovornostjo z osnovnim kapitalom 81.374.000,00 SIT v lasti 109 družbenikov, od tega je 106 družbenikov iz vrst zaposlenih in bivših zaposlenih delavcev podjetja v višini 53,25 % kapitala, trije pa so skladi (Kapitalski, Odškodninski in Razvojni sklad) z deležema v skupni višini 46,75 %.
  
  
• V prvi polovici leta 2001 so se zaradi delno prenovljene notranjosti poslovne zgradbe na Lavi zagotovile boljše delovne razmere. Razširjen je bil projektivni oddelek, ki je še danes sodobno računalniško opremljen.